Zahtevamo javno zdravstvo, ki bo svoje poslanstvo opravljalo pregledno in učinkovito

Mreža za neposredno demokracijo podpira predloge Združenja vstajniških skupin – Puntarji o delovanju javnega zdravstva in se pridružuje izjavi za javnost, ki je bila prebrana tudi na predstavitvi mnenj o aktualnih problemih na področju zdravstva v Državnem zboru, 23. 1. 2014.

IZJAVA ZA JAVNOST OB JAVNI PREDSTAVITVI MNENJ O TEMI
“Aktualni problemi na področju zdravstva”
Dne 23. 1. 2014 ob 9. uri v veliki dvorani Državnega zbora, Ljubljana, Šubičeva 4
Zahtevamo javno zdravstvo, ki bo svoje poslanstvo opravljalo pregledno in učinkovito

PUNTARJI se zavzemamo za socialno in pravično državo. Verjamemo, da je davke potrebno plačevati zato, da preko njih plačujemo javne storitve, zdravstvo, šolstvo. Da se z denarjem, ki ga državljanke in državljani prispevamo, ravna razumno in gospodarno ter gradi skupna infrastruktura, da se preko davčnega sistema blažijo socialne razlike, da se vsem ljudem omogoči dostop do ustrezne izobrazbe, potrebnega zdravljenja, da se ljudem zagotovi varnost. Tudi to, da se preko davkov vzpodbuja razvoj, varovanje okolja, samooskrba s hrano. Da se varuje okolje v katerem živimo in v katerem vzgajamo svoje otroke in da se nam zagotovi varna ter prijetna starost, ko ne zmoremo več naporov vsakodnevnega dela.

Osnovno poslanstvo javnega zdravstvenega sistema je skrbeti za zdravje prebivalstva Slovenije. To poslanstvo opravljajo vsi zaposleni v javnem zdravstvu, ne le zdravniki, pač pa tudi ostali zdravstveni delavci, pomožno osebje, tehniki, vzdrževalci in pa tudi zaposleni na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, Ministrstvu za zdravje in v drugih javnih ustanovah, ki so udeležene v upravljanju sistema javnega zdravja.

Plačnik in korisnik storitev pa smo državljanke, državljani in ostali prebivalci Republike Slovenije, pa tudi tisti, ki v času svojega bivanja v državi potrebujejo zdravstvene storitve.

V mnogočem soglašamo z iniciativo zdravnikov, predvsem v tistih zahtevah, ki se nanašajo na pregon korupcije iz javnega zdravstvenega sistema ter v zahtevi po ločitvi javnega od zasebnega zdravstva. Prepričani smo, da jih vodijo dobri nameni in da poskušajo po svojih močeh in vedenju spremeniti sistem, katerega stanje morda od vseh javnih sistemov celo najbolj ostro izraža globino moralne krize in krize vrednot v katerega je država zašla.

Trdimo pa, da javni zavodi niso in ne smejo postati profitne ustanove niti se ne smejo organizirati po vzoru gospodarskih družb. Zato tudi ne pristajamo na profesionalizacijo vodenja javnih ustanov, če to pomeni izključitev lokalne skupnosti, zaposlenih in plačnikov v javni zdravstveni sistem iz sveta zavodov. Trdimo, da je problem nadzora javnih zavodov v tem, da člane svetov ne določajo tisti, ki naj bi jih ti predstavljali, pač pa je njihovo imenovanje posledica delitve kadrovskega kolača med strankami. Niti uporabniki, niti lokalne skupnosti tako ne imenujejo člane svetov, ki naj bi v njihovem imenu nadzorovali javne ustanove, pač pa so ti imenovani s strani vodstev strank, ta pa so neposredno povezana z zavarovalniškimi, farmacevtskimi in nepremičninskimi lobiji, ki imajo največji apetit po javnem denarju in premoženju. Tudi imenovanje “strokovnjakov” bi potekalo po enakem ključu, kar jasno dokazuje bančni sistem, ki se je kljub “strokovnemu” vodenju znašel v sedanjem položaju.

Zato zahtevamo umik politike iz imenovanja sveta zavodov in povečanje vpliva zaposlenih in lokalne skupnosti, torej tistih, ki so neposredni plačniki, korisniki in izvajalci javnih storitev. Prav tako pa zahtevamo povečanje odgovornosti članov sveta zavodov in možnost odpoklica v primeru, da svojega dela ne opravljajo skladno s pričakovanji tistih, ki jih imenujejo.

Zahtevamo umik zasebnih zavarovalnic iz javnega zdravstvenega sistema in prenos funkcij Vzajemne zdravstvene zavarovalnice na Zavod za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju ZZZS). Podvajanje funkcij, ki jih izvaja ZZZS, je bilo v vsem tem času namenjeno predvsem odlivanju javnega denarja v zasebne žepe. To med drugim dokazuje vrsta škandalov povezanih z delovanjem Vzajemne zdravstvene zavarovalnice in njenih vodilnih kadrov. Zasebne zavarovalnice naj izvajajo svojo funkcijo in naj bodo pri tem financirane iz zasebnega denarja ne pa iz javnega.

Zahtevamo, da javni zdravstveni sistem izpolni svojo funkcijo in zagotovi obseg zdravljenja skladno s tehnološkimi možnostmi in v okviru javnih sredstev, za vse potrebe prebivalstva neodvisno od prispevka posameznika. Država je dolžna zagotoviti, da bo sistem deloval javno, pregledno in učinkovito. V ta namen se poveča nadzor nad zbiranjem sredstev. Nedopustno je, da se državne ustanove kot je DURS z nekaterimi delodajalci dogovarjajo o neplačevanju sredstev v javno zdravstveno blagajno, pri tem pa vemo, da so ti delodajalci svojim delavcem vsak mesec od plače trgali tudi prispevek za javno zdravstvo. Ravnanje javnih uslužbencev, ki so s tem ogrozili javni zdravstveni sistem, je potrebno preiskati in kaznovati tiste, ki so to dovolili in tudi tiste, ki so od tega imeli neposredno finančno korist. Poveča naj se nadzor nad porabo, omeji dostop prodajalcev zdravil in zdravstvenih pripomočkov do zdravnikov, uvede sistem centralnega usklajevanja cen s ponudniki ter določi jasne kriterije javnega naročanja.

Nasprotujemo trženju domnevnih presežkov v javni zdravstveni mreži na način, kot ga zagovarja Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju ZZS). Zavračamo načrte izpovedane v intervjuju predsednika ZZS Andreja Mužine za časnik Finance – Weekend dne 17.1.2014. Poleg očitne namere, da se javne zavode preoblikuje v gospodarske družbe, priporoča krčenje sredstev za osnovne zdravstvene storitve upravičencev na račun, kakor to sam imenuje “težke medicine”, katero pojmuje kot trženje zmogljivosti javnega zdravstvenega sistema na prostem mednarodnem trgu. Ne pristajamo, da bodo upravičenci do javnih zdravstvenih storitev prisiljeni čakati v vse daljših čakalnih vrstah, medtem pa bodo zmogljivosti javnega zdravstva koriščene za tržno dejavnost. Tako ustvarjeni zaslužki pa bodo namesto v javno blagajno romali v žepe izvajalcev in posrednikov. Javni zavodi so ustvarjeni in vzdrževani z denarjem, ki smo ga prispevali zaposleni v Republiki Sloveniji. Njihovo poslanstvo ne more in ne sme biti tržna dejavnost pač pa morajo vse vire nameniti zagotavljanju javnega zdravstva. Šele, ko bodo potrebe prebivalstva zadovoljene, se lahko pogovarjamo o morebitnih presežnih zmogljivostih na posameznem področju javnega zdravstva pri čemer je potrebno celoten denar od presežne dejavnosti vrniti v zdravstveno blagajno in porabiti na področjih, kjer so primanjkljaji. Kljub javni in pred dnevi tudi sodni obsodbi bivše predsednice ZZS Kalan-Živčeve zaradi nezakonitega ravnanja s sredstvi zavoda, ki ga je upravljala, sedanji predsednik zagovarja, da se taka praksa uzakoni, še več, direktorji zavodov naj bi imeli pooblastila, da lahko upravljajo javne zavode kot, da gre za zasebne družbe v njihovi lasti.

Zahtevamo, da se izvede popolna ločitev javnega od zasebnega zdravstva. To pomeni, da je koncesionarstvo dovoljeno le v primeru in dokler se na nekem področju ne zagotovi javna storitev, pri čemer je Ministrstvo za zdravje ob sklenitvi koncesionarske pogodbe dolžno opredeliti najdaljši čas v katerem je odgovorno dopolniti javno zdravstveno mrežo. Koncesionar ima v tem primeru možnost, da se kot javni delavec vključi v javno zdravstveno mrežo ali pa nadaljuje svojo prakso kot zasebnik. Storitve, ki jih opravljajo zasebniki, se v nobenem primeru ne plačujejo iz javnega denarja.

Nasprotujemo zahtevi ZZS, da se zdravniki izločijo iz sistema javnih uslužbencev. Nedopustno je stanje v katerem na javno službo zdravnika čaka vrsta mladih, izobraženih zdravnikov, medtem pa zdravniki v javnem zdravstvenem sistemu opravljajo po več služb hkrati in povečujejo prihodke s prevzemanjem prekomernih dežurstev in delom v zasebnih organizacijah. Kljub temu, da se ob takih obremenitvah povečuje tveganje za bolnike, pa mladi zdravniki niso pripuščeni niti k opravljanju specializacije. Medtem, ko mladi zdravniki odhajajo v tujino, ZZS zaostruje pogoje za njihovo zaposlitev in išče načine, kako bi oslabili javno zdravstveno mrežo na račun zdravnikov zasebnikov. Zahtevamo, da država postopno omeji delo prekomerno obremenjenih zdravnikov in vzporedno vzpostavi pogoje, da se pospeši specializacija in zaposlovanje mladih zdravnikov.

Javno zdravstvo je družbeni sistem, ki je za produktivnost in uspešnost države vitalnega pomena. Gre za sistem, ki ne sme biti predmet vsakodnevnih političnih kupčkanj. Politika je bila v vseh letih od osamosvojitve izrazito naklonjena razgradnji javne zdravstvene mreže. Pri tem je v veliki meri s svojim vplivom pripomagla Zdravniška zbornica in pa gospodarski lobiji, ki iz leta v leto močneje obvladujejo javni zdravstveni sistem. Zakonodaja je vsekakor potrebna spremembe, še bolj pa je potrebno spremeniti upravljanje z javnimi sistemi. Nedopustno je, da se zakonodaja vsakokrat spreminja le preko sodelovanja politike, gospodarskih lobijev in zdravniške zbornice, pri čemer je v pripravi predlogov v celoti izključena civilna držba. Zahtevamo, da se vsakič v skupino za pripravo sprememb Zakona o o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju že na samem začetku vključuje člane, ki jih bodo predlagale zainteresirane civilnodružbene organizacije. V prvi vrsti je to Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki ima preko 70.000 članov in se že vrsto let aktivno ter požrtvovalno bori za interese javnosti, pri čemer je zaradi rezultatov svojega dela deležno širokega priznanja in spoštovanja. Pa tudi Civilna iniciativa zdravnikov ter druga gibanja in organizacije, ki so pripravljene sodelovati pri nastajanju zakonskih sprememb.

Združenja vstajniških skupin – Puntarji

K združevanju in sodelovanju vabimo vse posameznice, posameznike in skupine, ki za podobne cilje delujejo ali bi želeli delovati v svojem okolju. Puntarska združenja nimamo želje obvladovati in voditi, pač pa združevati in omogočati odprt prostor vsakemu posamezniku in vsaki skupini, ki želi prispevati k skupnim ciljem na svoj način. Naša moč je v posameznikih, ki delujemo s skupnim namenom za skupne cilje.