Dialog se začenja, pričakujemo zaveze

Izjava za javnost, št. 15
Mreža za neposredno demokracijo pozdravlja odločitev Vlade RS, da odpre prostor dialoga s civilnimi in protestniškimi iniciativami.

Nesposobnost reševanja nakopičenih gospodarskih in družbenih problemov v Evropski uniji, še posebej pa v Sloveniji,  jasno kažejo, da so procesi družbene preobrazbe neizogibni in zgodovinsko nujni. Uspešnost preoblikovanja je v veliki meri odvisna tudi od vključevanja aktivnih državljank in državljanov v družbene in politične procese.

Pri Mreži za neposredno demokracijo smo si doslej in si bomo tudi v bodoče prizadevali, da se bodo ti postopki vršili na transparenten in demokratičen način.

Zaradi zgoraj navedenega smo se v petek, 19. 4. 2013, tudi odzvali na povabilo predsednice vlade mag. Alenke Bratušek in se udeležili pogovora s predstavniki nekaterih protestniških gibanj in civilne družbe. Na spoznavnem sestanku smo predsednico vlade pozvali, da javno obsodi korupcijo, pozove kompromitirane javne funkcionarje  k odstopu ter prične z ustreznimi postopki za odpravo tega problema, ki je globoko zakoreninjen v slovenski politiki. Prav tako smo jo pozvali, da gre po zaupnico k ljudem in ne zgolj v parlament. Naš poziv je bil usmerjen tudi v takojšnjo zaustavitev sprememb referendumske zakonodaje in spreminjanja Ustave RS.

Ker čas neusmiljeno teče, razmere pa se iz dneva v dan zaostrujejo, Vlado RS pozivamo, da takoj omogoči in vzpodbudi procese odprtega in demokratičnega dialoga v družbi ter vzpostavi mehanizme sodelovanja. Da z dialogom s civilno družbo misli resno, naj pokaže z zavezo, da bodo rezultati sodelovanja tudi dejansko upoštevani in realizirani.

Mreža za neposredno demokracijo podpira zahteve in se pridružuje izjavi, ki sta jo po petkovem srečanju s predsednico vlade podali Delavsko-punkerska univerza in Neposredna demokracija zdaj!

 

Izjavo navajamo v celoti:

Delavsko-punkerska univerza (DPU) in Neposredna demokracija zdaj! (NDZ) sta se danes, 19. aprila, udeležili pogovora predsednice vlade s predstavniki civilne družbe. Dogodka smo se udeležili kljub temu, da sestava državnega zbora ne odraža več volje državljanov in ima vlada po našem mnenju le prehodna pooblastila. Tako smo ravnali zato, ker je naša dolžnost, da predsednico vlade seznanimo z dejstvi in zahtevami, ki jih narekujejo trenutne družbene, gospodarske in politične razmere v državi.

1. Referendum in fiskalno pravilo: Če bodo uveljavljene predlagane protidemokratične spremembe, bomo namesto zakonodajnega referenduma, na katerem državljani izvajajo neposredno oblast v smislu 3a. člena ustave, dobili drago javnomnenjsko anketo o simboličnih vprašanjih. Z zapisom fiskalnega pravila bi se država odpovedala avtonomni fiskalni politiki, ki je eden redkih preostalih proticikličnih ukrepov.

2. Boj proti korupciji: Ne glede na prehodni značaj vlade, je potreben brezkompromisen boj s korupcijo, neodvisna preiskava vseh sumov koruptivnih dejanj, povrnitev vsega nezakonito pridobljenega premoženja in utajenih davčnih obveznosti ter vzpostavitev učinkovitega nadzornega sistema nad porabniki proračunskih sredstev ter podjetij v večinski lasti občin in države.

3. Javne finance: Vlada mora z nekonvencionalnimi ukrepi (z izdajo obveznic na neevropskih trgih, z zadolžitvijo neposredno pri neevropskih državah oz. z zastavitvijo državnega premoženja) zagotoviti normalno servisiranje dolga in javnofinančnega primanjkljaja do leta 2015 in s tem omogočiti, da bo nova vlada začela mandat v normaliziranih razmerah. Namesto linearnega zmanjševanja plač je potrebno selektivno varčevanje, ki bo pravično obremenilo uslužbence z najvišjimi plačami. Pri povečevanju prihodkov se je treba izogniti regresivnim davkom (dvig DDV) in namesto tega povečati progresivnost dohodnine (kamor je treba znova vključiti dohodke iz kapitala) in davek na dohodek pravnih oseb.

4. Bančni sektor: Slaba banka je očitno izvršeno dejstvo. Toda to vlade ne odvezuje od tega, da se prenos terjatev izvede izključno v državnih bankah in samo v primerih, ko bi bili drugi ukrepi po ZUKSB dražji ali neučinkoviti. Ključni ukrep mora biti dokapitalizacija bank, po možnosti z obveznicami. Banke naj se ne sanirajo zato, da bi jih poceni razprodali, temveč zato, da bodo nekoč opravljale javno službo in podpirale razvojne politike.

5. Privatizacija: Privatizacija je škodljiv ukrep, ki ne rešuje realnih težav države in podjetij. Nobena država se ni rešila dolga s prodajo premoženja, temveč zgolj z gospodarsko rastjo in odpisom dolgov. Zamisel vlade, da bi s prodajo uspešnih podjetij financirala »velike infrastrukturne projekte« (tj. potratne investicije v beton), vodi v gospodarski in razvojni samomor. Namesto tega lahko državna podjetja v krizi povečajo prilive v proračun in izvajajo smiselne investicije poleg države. Državna lastnina v gospodarstvu mora ostati nedotaknjena, ker je izhodišče za graditev gospodarstva, v katerem bodo podjetja upravljali zaposleni, delovala pa bodo v korist vseh prebivalcev!

V DPU in NDZ poudarjamo, da so naštete usmeritve le ukrepi v sili, ki bi omogočili, da krizo prebrodimo s čim manjšimi družbenimi stroški in ohranimo zadostno podlago za korenite družbene spremembe. Te spremembe se ne bodo ustavile pri odpravljanju pomanjkljivosti kapitalističnega sistema in moralnem očiščenju tako imenovanih elit. Problem je kapitalizem sam oziroma njegov produkcijski način, ki povzroča ciklične krize, družbene napetosti, konflikte in vojne. Prav tako revščina, razslojenost in uničevanje okolja niso zgolj napake v sistemu, ampak inherenten način njegovega delovanja. Spremembe sistema bodo morale odpraviti odnose izkoriščanja ljudi in okolja ter omogočiti nastanek gospodarstva, ki bo služilo socialnim in ekološkim potrebam.

Vse svoje sile bomo usmerili v procese aktivne politične samoorganizacije, ki bo omogočila demokratično odpravo kapitalizma in vzpostavila solidarno, strpno in sonaravno družbo. Pri tem nas ne bosta vodili nobena vlada in nobena zunanja intervencija, temveč le potrebe in volja delovnih ljudi!