Ko družinska zgodba postane knjiga: Radoš Skrt je pradedu Francu Mirniku po 110 letih vrnil ime

Nekatere knjige nastanejo iz domišljije. Druge iz potrebe, da se zgodba, ki bi sicer počasi izginila, ohrani.

Knjiga Doberdob: Kamen in prah avtorja Radoša Skrta je nastala iz prav takšne potrebe. V njenem središču ni znameniti general, velika vojaška operacija ali zgodovinski preobrat, temveč avtorjev praded Franc Mirnik, Celjan, mož in oče štirih otrok, ki ga je prva svetovna vojna odpeljala iz domačega mesta najprej na vzhodno, nato pa na soško fronto.

Mirnik se je rodil leta 1889 v Celju. Ko je maja 1915 z drugimi vojaki odšel proti Primorski, je za njim ostala žena Minka in štirje otroci. Knjiga njegov odhod začne prav na železniškem peronu v Celju in nato spremlja pot vojaka od prihoda na Kras do Doberdobske planote in bojev poleti 1915.

Toda knjiga Doberdob: Kamen in prah ni klasična vojaška zgodovina.

knjiga Doberdob

Vojna je v knjigi predstavljena skozi človeka, ki misli na dom, na ženo in otroke, ki med obstreljevanjem opravlja svojo dolžnost in hkrati skuša ohraniti nekaj povsem človeškega. Mirnik je prikazan kot poveljnik, ki deli razmere svojih mož, skrbi zanje in jih v najtežjih trenutkih spodbuja, vendar tudi kot mož, ki v redkih trenutkih miru v mislih odhaja nazaj v Celje.

Njegova zgodba se konča 20. julija 1915.

Med hudimi boji na Doberdobski planoti se je Mirnik s svojimi vojaki znašel v italijanskem prodoru. Po pričevanju, ki ga povzema knjiga, je bil pri poskusu reševanja položaja smrtno ranjen. Umrl je star 26 let. Njegovega telesa zaradi nadaljevanja bojev niso mogli odnesti, zato je njegov grob ostal nekje v kraški zemlji.

Prav odsotnost groba je več kot stoletje pozneje postala eden ključnih razlogov za nastanek knjige.

V epilogu avtor opisuje svoj prihod na Doberdobsko planoto 110 let po Mirnikovi smrti. Hodi po kraški pokrajini, med starimi jarki, kamenjem in zaraščeno zemljo ter išče prostor, na katerem je življenje končal človek, ki ga sam nikoli ni mogel poznati, a brez katerega tudi njegove lastne družinske zgodovine ne bi bilo.

»Franc Mirnik ni dobil groba. Dobil je zgodbo,« je ena osrednjih misli epiloga.

Franc Mirnik (1889-1915)

Franc Mirnik (1889-1915)

In prav v tem stavku se skriva smisel knjige.

Avtor se je po dokončanju zgodbe vrnil na kraj, kjer naj bi Mirnik umrl, in tam postavil lesen križ z njegovim imenom. Fotografija križa je vključena tudi v knjigo. Pod njo stoji preprost zapis: da bi imel tisto, česar ni imel – svoj mir in svoj kraj pod soncem.

Doberdob: Kamen in prah zato ni samo pripoved o prvi svetovni vojni. Je knjiga o spominu, družini in o tem, kaj pomeni po več kot stoletju človeku ponovno dati ime.

Ker za velikimi zgodovinskimi številkami vedno ostanejo posamezniki.

In včasih je dovolj ena knjiga, da eden od njih ni več pozabljen.